© 2026 Naš čas, d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Je osemletka res rešitev?


Maja Oderlap
17. 9. 2026, 06.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Vse manj mladih dosega temeljno raven znanja – V septembru strateški svet za pripravo reforme – Ravnatelji opozarjajo, da se trend na bolje ne bo obrnil z danes na jutri

minister-rončevič.jpg
Naš čas
Minister za izobraževanje Borut Rončević

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Naš čas logo

Nastavi

Minister za izobraževanje Borut Rončević je nedavmo napovedal pripravo celovite reforme sistema vzgoje in izobraževanja. Med drugim bodo odpravili devetletko in pripravili prehod na sodobno osemletno osnovno šolo. „Rezultati mednarodnih raziskav znanja so za Slovenijo strašno resno opozorilo,“ je dejal minister.

Spomnil je, da so slovenski 15-letniki na vseh treh področjih merjenja, torej bralni, matematični in naravoslovni pismenosti, dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v tej raziskavi. Trend slovenskih dosežkov je označil za katastrofalen.

Nova osemletka se bo začela izvajati čez dve leti

Nova osemletka po ministrovih napovedih ne bo nostalgična vrnitev v preteklost, ampak bo „sodobna, preglednejša in zahtevnejša osnovna šola z jasnimi standardi znanja, zgodnjim opismenjevanjem, zgodnjo pomočjo otrokom, ki zaostajajo, ter zahtevnejšim delom z nadarjenimi“.

Preberite še

Začetno opismenjevanje tako ne bo več raztegnjeno čez prvo triletje, ampak se morajo otroci opismeniti v prvem letu šolanja, je bil jasen minister. Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Mojca Škrinjar je napovedala, da bodo do konca septembra ustanovili strateški svet za pripravo reforme, do konca letošnjega leta pa bodo pripravili področne zakone.

Nova osemletka se bo po njenih napovedih začela izvajati v šolskem letu 2028/29, sedanji prvi razred bo postal obvezni vrtec, ki se bo lahko izvajal v prostorih osnovne šole ali vrtca.

Ne morejo biti vsi odličnjaki

Poleg prehoda na osemletno šolo je nanizal več ukrepov, ki jih bodo uvedli, med njimi prenovo učnih načrtov, reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature ter povrnitev avtoritete učiteljev. Končni cilj reforme je po ministrovih besedah jasen, in sicer vsakemu omogočiti, da doseže svoj optimum.

»Ne morejo pa biti vsi odličnjaki,« je dodal Rončević. »Uspešnosti sistema ne bomo več presojali po številu dokumentov, projektov in reform. Presojali jo bomo po tem, kaj učenci dejansko znajo, razumejo in zmorejo,« je poudaril. Reforma bo posegla tudi na področje temeljnega opismenjevanja.

Cilj bo, da se otroci praviloma opismenijo že v prvem letu šolanja, v nadaljnjih letih pa branje, razumevanje, pisno izražanje in pravopis utrjujejo in nadgrajujejo.

V združenju ravnateljev si ne želijo prehitrih sprememb

»Za nas je to veliko presenečenje,« je po ministrovih napovedih dejal predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Sašo Božič. Dodal je, da gre za zelo veliko spremembo, kompleksen projekt, s katerim se bodo morali v prihodnjih dneh seznaniti, zagotovo pa si ne bi želeli prehitrih sprememb.

Se pa Božič strinja z več drugimi izhodišči, ki jih je predstavil minister, denimo z vrnitvijo avtonomije šoli in učiteljem. Prav tako je pojasnil, da tudi v šolah že vrsto let opažajo postopno inflacijo ocen, saj so te postale najbolj pomembna stvar.

„Potem imamo vsi lepe ocene, rezultati mednarodnih raziskav in tudi rezultati na nacionalnih preverjanjih znanja (NPZ) pa kažejo drugačno sliko,“ je dejal in izpostavil še odnos družbe do znanja, ki „danes ni več vrednota, ampak je vrednota ocena“. Zato se po njegovih besedah „borimo samo za tisto številčno oceno, znanja pa ne osvajamo.“

učenec.jpg
Naš čas
Učenec

© 2026 Naš čas, d.o.o.

Vse pravice pridržane.