Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Kako velike investicije, ki jih Velenje izvaja v času pravičnega prehoda, spremeniti v nova podjetja, znanje in predvsem kakovostna delovna mesta? To je bilo eno ključnih vprašanj šeste mednarodne razvojne konference Pozdravljena, prihodnost z naslovom: Mesta v gibanju, na kateri so se srečali predstavniki Evropske komisije, države, evropskih mest, gospodarstva, raziskovalnega in start up okolja.

Mesto stopa v obdobje, ko se razprava o prihodnosti po času premogovništva vse bolj seli od načrtov h konkretnim projektom, obenem pa je že sredi enega največjih investicijskih ciklov v zgodovini. Letos za investicije namenja skoraj 68 milijonov evrov oziroma 57 odstotkov proračuna, približno 46 milijonov pa predstavljajo sredstva sofinanciranja.

Infrastrukturo bo treba napolniti z vsebino

Med ključnimi projekti gospodarske preobrazbe sta Tehnološki park Velenje ter TecHub in Center prihodnosti v Stari elektrarni. Občina ob tem razvija poslovne cone in krepi podporno okolje za podjetnike. Pomembna je tudi povezava z raziskovalno in izobraževalno sfero, saj v tehnološki park prihaja Kemijski inštitut, v Staro elektrarno pa Fakulteta za energetiko. Župan Peter Dermol je poudaril, da pravični prehod ne sme pomeniti zgolj konca neke zgodbe.

»Velenje je v proces prestrukturiranja vstopilo pravočasno in pripravljeno. Razvojno infrastrukturo že gradimo, zdaj pa jo moramo napolniti z novimi vsebinami, znanjem, podjetji in predvsem ljudmi. Naš cilj je ustvariti okolje, v katerem bodo mladi videli priložnost za svojo prihodnost,« je povedal.

Nov okvir razvoju regije daje tudi Zakon o razvojnem prestrukturiranju SAŠA premogovne regije. Državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Rok Šimenc je izpostavil, da ima regija že opredeljene ključne strateške projekte, ki jih želi država podpreti tudi s konkretnimi ukrepi.

Kaj se lahko Velenje nauči od drugih?

Konferenca je ponudila tudi vpogled v izkušnje mest, ki so se že soočala z gospodarsko preobrazbo. Italijanski Torino je predstavil pot nekdanjega izrazito industrijskega mesta, romunski Cluj-Napoca pomen univerz, znanja in privabljanja talentov, domače Trbovlje in podjetje Dewesoft pa možnosti nastanka novih gospodarskih zgodb v nekdanjem industrijskem okolju. Predstavljene so bile tudi izkušnje ProjectZero in mesta Pécs.

Osrednja govornica konference Anna Krzyżanowska z Generalnega direktorata za raziskave in inovacije Evropske komisije je ocenila, da je v Velenju že mogoče začutiti podjetniško in start up energijo. »Evropska sredstva in politike ponujajo možnosti, vendar je na koncu uspeh odvisen predvsem od ljudi – od njihove zavzetosti, energije in sposobnosti, da priložnosti tudi uresničijo.«

Brez mladih tudi infrastruktura ne bo dovolj

Eden pomembnejših zaključkov konference je bil, da samo nove stavbe in evropski milijoni ne bodo zagotovili uspešnega prehoda. Mesto bo potrebovalo znanje, podjetnike, raziskovalce in ljudi, ki bodo v njem želeli ostati.

Prav sposobnost zadržati mlade ter privabiti nove kadre bo zato eden pomembnejših pokazateljev uspeha prestrukturiranja. Razvojno infrastrukturo bo treba povezati z raziskovalnimi ustanovami, izobraževanjem in gospodarstvom ter omogočiti, da se dobre ideje razvijejo v podjetja in nova delovna mesta.

Dolina inovacij do leta 2035?

Konferenco je sklenila okrogla miza z naslovom Kako lahko Velenje postane »Dolina inovacij«?, ki je za isto mizo povezala občino, državo, Evropsko komisijo, gospodarstvo, znanost, podjetniško podporno okolje in investitorje.

Sogovorniki so se strinjali, da ima Velenje potencial, da do leta 2035 razvije močno in konkurenčno inovacijsko okolje ter postane prepoznavna »Dolina inovacij«. Pot do tja pa bo zahtevala sodelovanje vseh ključnih akterjev in predvsem sposobnost, da se danes načrtovane investicije spremenijo v konkretne gospodarske rezultate.

»Dolina inovacij je zame predvsem prostor novih idej, nove energije in novih priložnosti. Želimo ohraniti znanje, tradicijo in uspešna podjetja, hkrati pa ustvarjati prostor za nove dejavnosti, podjetja in kakovostna delovna mesta,« je ob zaključku poudaril Dermol.

Velenje ima torej projekte, evropska sredstva in ambiciozne načrte. V prihodnjih letih pa bo sledil težji del pravičnega prehoda, to je dokazati, da lahko skoraj 68-milijonski investicijski cikel poleg novih objektov ustvari tudi novo gospodarsko zgodbo mesta.

Naš čas