Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V večjem delu Slovenije se nadaljuje negativna vodna bilanca v površinskem sloju tal, razmere pa so se ponekod v primerjavi s preteklimi tedni celo še poslabšale, opozarjajo podatki Agencije RS za okolje. Zmerno sušo trenutno beležijo na Bovškem, Obali, v Pomurju, Posavju, Beli krajini, na Kočevskem, Dolenjskem in v Savinjski dolini, kjer primanjkljaj padavin znaša med 10 in 30 milimetri. Še precej bolj zaskrbljujoče so razmere na Goriškem, Gorenjskem, Notranjskem ter v osrednjeslovenski regiji z Ljubljano, kjer primanjkuje med 40 in 70 milimetrov padavin. Med najbolj prizadetimi območji ostajata Podravje in Koroška, kjer vladajo izjemno sušne razmere.

Na Koroškem alarmantno

Med najbolj prizadetimi območji izstopa Koroška, kjer so posledice suše že močno posegle v vsakdanje življenje ljudi. V posameznih krajih pitne vode primanjkuje do te mere, da jo morajo zagotavljati z dovozi cistern. Direktor Koroškega gasilskega zavoda Dejan Salčnik opozarja, da je letošnje stanje bistveno hujše kot lani. Do konca aprila so na območju občine Ravne na Koroškem lani opravili dva prevoza pitne vode, letos pa že 44.

Ob vse večjih potrebah se pojavljajo tudi finančne in kadrovske težave. Prevozi pitne vode so za uporabnike brezplačni, stroški pa naraščajo. »En prevoz stane približno 80 evrov. Dražita se gorivo in delo, zato dolgoročno takšen sistem ne bo vzdržen,« poudarja Salčnik. Težave imajo tudi pri zagotavljanju prostovoljcev. Potrebe po dostavi vode so tako velike, da bi po besedah Salčnik skoraj potrebovali dežurnega človeka, ki bi skrbel izključno za organizacijo in izvedbo dovozov pitne vode.

Kako je s sušo in pitno vodo v Šaleški dolini?

Poveljnik poklicnih gasilcev v Velenju Jaka Lešnik je za Naš čas povedal, da trenutno ne beležijo potreb po dobavi pitne vode v posamezne objekte na območju Velenja. Da ima Šaleška dolina v omrežju dovolj pitne vode, zatrjujejo tudi na Komunalnem podjetju Velenje. Primož Rošer. Vodja PE Komunala, je izpostavil, da izdatnost vodnih virov sicer je v trendu padanja, a smo daleč od tega, da bi prišlo do težav z javno vodo oskrbo. »Na vseh vodnih virih skupaj je trenutna vodnatost 220 litrov na sekundo, potrebe Šaleške doline pa so približno 113 litrov na sekundo. Kadar gre za zares hudo sušo, je vodna izdatnost še vedno 140 litrov na sekundo. Šaleška dolina ima velike vodne vire, predvsem pa je bilo v preteklosti veliko narejenega na industrijski potrošnji vode, zato je izdatnost vodnih virov velika in stabilna,« je še dodal.

Suša kmetom že povzroča škodo

Direktor Kmetijske zadruge Šaleške doline Ivan Drev pove, da je suša predvsem v hribovitih predelih precej izrazita. Najbolj se pozna pri odkosu prve trave, ker v določenih predelih še sploh ni zrasla. Drev stanje v teh predelih ocenjuje kot katastrofalno, saj je izpad travne krme nekje med 50 in 60 odstotki, v nižjih legah pa med 30 do 50 odstotkov. »Zaradi suše in posledično slabega razraščanja so zelo prizadeta tudi žita, predvsem ječmen in pšenica. Tukaj pričakujemo izpad približno 40 odstotkov. Sadjarstvo trenutno zaradi globjih korenin še ni prizadeto,« je še dodal Drev. V visokogorskih kmetijah na mozirskem in šoštanjskem koncu pa se pojavljajo že prve težave z dobavo pitne vode, zato jo za napajanje živine dostavljajo gasilci.

Naš čas