Muzej Velenje

Že v času, ko se je od štiridesetih let 19. stoletja dalje fotografija preko dagerotipije in mokrih kolodijskih plošč šele rojevala, imajo pri njenem razvoju pomembno vlogo tudi ženske. Najprej so sicer kot pomočnice, retušerke, asistentke in poslovodkinje nastopale ob strani svojih očetov in mož, nato pa so tudi same stopile v vlogo fotografinj. Na Slovenskem so prve fotografinje delovale že od šestdesetih let 19. stoletja dalje, ko so najpogosteje kot dedinje še naprej vodile družinski atelje.

Ker se je fotografska dejavnost v tem obdobju smatrala kot obrt, je bilo treba za delovanje pridobiti licenco. Čeprav so že zgodaj obstajale tudi specializirane šole, münchenska je že leta 1905 sprejemala tudi dame, je izobraževanje (tudi za fotografe, ne le fotografinje) v glavnem potekalo v okviru družine oziroma v obliki vajeništva v ateljeju. Zaradi zapletenosti fotografskih postopkov, ki pa so po letu 1900 postali znatno enostavnejši in s tem dostopnejši, so fotografi na Slovenskem šele leta 1910 ustanovili stanovsko društvo – Deželno zadrugo fotografov v Ljubljani, ki je med drugim vzpostavila trdna pravila v zvezi z zahtevano izobrazbo in s pridobitvijo dovoljenja za opravljanje fotografskega poklica.

Fotografinje iz Šaleške doline

Tudi v Šaleški dolini je v preteklosti delovalo več fotografinj. V fototeki Muzeja Velenje tako ob fotografijah iz fonda Fane Vrabič in iz ateljeja družine Vidrih, med katerimi so tudi fotografije, ki jih je posnela fotografinja Josipina Vidrih, naletimo na fotografije z žigom še ene fotografinje, ki je v obdobju med obema vojnama delovala v Šaleški dolini. To je bila Kristina Irman, poročena Pirmanšek. Kot portretna fotografinja je delovala v Šoštanja po letu 1930. Da sta bila v Šoštanju v času med obema vojnama dva fotografa, Vidrih in Irman, piše v svojih spominih tudi Maks Dvornik.

Fotografinja iz Šoštanja

Kristina Irman je bila rojena 4. junija 1903 v kraju Markečica pri Čadramu blizu Oplotnice. Rodila se je materi Matildi, rojeni Šumej, ter očetu Antonu Irmanu, ki je bil ob njenem rojstvu naveden kot mlinar. Pred prihodom v Šoštanj je živela v Celju, njeni straši pa v Mariboru. Zakaj je Kristina poleti 1930 za opravljanje fotografske obrti izbrala ravno Šoštanj, nam ni poznano, se je pa že leto in pol kasneje, 1. decembra 1931, na Dobrni poročila s Šoštanjčanom Ivanom Pirmanškom. Ženin, 26-letni čevljarski mojster, je prihajal iz šoštanjske trške družine Franca Pirmanška, prav tako čevljarskega mojstra, in njegove žene Ane, rojene Brinovšek, ki je prihajala iz Ljubije pri Mozirju.

O delovanju Kristine Irman-Pirmanšek danes pričajo le fotografije z žigom njenega ateljeja v muzejski fototeki ter zapis na seznamu fotografskih mojstrov in pomočnikov, na katerem je bila Kristina Irman, kasneje dopisano poročena Pirmanšek, v času med marcem 1930 in oktobrom 1931 (točnega datuma ni) zabeležena kot portretna fotografinja v Šoštanju. Po poroki je spremembo mogoče zaslediti tudi pri žigih; žig z napisom »K. Irman/fotograf/Šoštanj« se spremeni v »K. Pirmanšek/fotograf/Šoštanj«, medtem ko se v časopisu z začetka leta 1932 še pojavi oglas za njen fotografski atelje, kjer Kristina oziroma Krista nastopi z obema priimkoma. Kasneje naletimo le še na oglase za foto atelje ter trgovino Ivana in/ali Kristine Pirmanšek. Drugih podatkov o njej, vključno z informacijami o tem, kje se je izučila obrti, zaenkrat nimamo.
Leta 1941 je izbruhnila druga svetovna vojna in po vojni se tako zasebni trgovec Ivan Pirmanšek kot zasebna fotografinja Kristina Pirmanšek omenjata na seznamu 23. maja 1945 na Goricah ubitih sedemindvajsetih Šoštanjčanov. V uradnih evidencah pa najdemo pribeleženo, da je Ivan Pirmanšek umrl 19. maja 1945, njegova žena Kristina pa 16. maja 1946. 15. decembra 1945 je v Šoštanju umrla tudi Ivanova mati Ana Pirmanšek.

Literatura in viri:

Maks Dvornik, Moji spomini na življenje v Šoštanju med obema svetovnima vojnama; Irena Eiselt, Janez Žumer, Ateljejski fotografi na Slovenskem (1859-1919); Damir Globočnik, V kraljestvu fotografije. Prvi fotografski klubi na Slovenskem 1889–1950; Lojze Ojsteršek, Gorice nad Šoštanjem skrivajo grobove po vojni pobitih; Marija Skočir, Prve slovenske fotografinje so delovale že od leta 1863 dalje. Glej tudi matične knjige v NŠAM. Informacijo o vpisu Kristine Irman, por. Pirmanšek, na seznam fotografskih mojstrov in pomočnikov, ki ga hranijo v ZAL, je posredoval Miha Špiček iz SEM.