Miklavževanje v Belih Vodah
Naj zima še tako stiska zobe v Belih Vodah, mesec december prinaša toplino, ki nas ponese v obdobje brezskrbnega otroštva, saj smo prav takrat nestrpno pričakovali prihod dobrih decembrskih mož.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Naj zima še tako stiska zobe v Belih Vodah, mesec december prinaša toplino, ki nas ponese v obdobje brezskrbnega otroštva, saj smo prav takrat nestrpno pričakovali prihod dobrih decembrskih mož.
Tudi letos na predvečer svetega Miklavža iz 5. na 6. december so otroci s sijajem v očeh in z nasmehom na obrazu pričakovali prihod svetega Miklavža, oblečenega v belo oblačilo, z mitro na glavi ter škofovsko palico in knjigo v rokah. No, tako je vsaj bilo pri tistih, ki so bili v Miklavževi knjigi zapisani z zlatimi črkami. Sveti Miklavž ima namreč tudi na pogled ne najbolj prijetne spremljevalce. Njihovo ime nam še danes nažene strah v kosti. Pravimo jim parklji. Njihova naloga je okarati poredne otroke, ki so v Miklavževo knjigo zapisani s črnimi črkami. Ker hudiču podoben videz parklja še ni dovolj strašen, za pravi strah poskrbi trušč, ki ga povzročajo velike in težke verige, s katerimi so parklji poredne otroke odpeljali s seboj, kdove kam. Poredne otroke je pred vrati čakala šiba. Pridne pa skromno darilce. Otroci so se Miklavžu za svoj prihod in v pozdrav do naslednjega leta zahvalili z molitvijo.
Tudi, če smo se letos znašli na Miklavževi črni listi, ne pozabimo, da za spremembe nikoli ni prepozno. Morda pa bomo že v naslednjem letu v Miklavževo knjigo vpisani z zlatimi črkami.