Slovenija na poti v službo
V Šaleški dolini ima samo Velenje več delovnih mest kot lastne delovne sile – Na poti v službo in nazaj smo povprečno vsaj eno uro na dan
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so delovne migracije v Sloveniji vse izrazitejše. Ob koncu preteklega leta je kar okoli 511.800 delovno aktivnih prebivalcev odhajalo na delo v drugo občino, kar pomeni, da je vsak drugi zaposleni medobčinski delovni migrant.
Vsak drugi zaposleni na delo v drugo občino
Zaposlitev v domači občini postaja vse redkejša, tam dela le še 44,5 odstotka aktivnih prebivalcev, delež pa se v zadnjem desetletju postopno zmanjšuje. Le 33 občin v državi ima več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev, med njimi pa izstopa predvsem Trzin, kjer je delovnih mest kar triinpolkrat več kot delovne sile. Na drugi strani so številne manjše občine izrazito bivalne, saj v njih delovnih mest primanjkuje. Takšnih je 28, večinoma pa gre za manjše lokalne skupnosti z omejenimi gospodarskimi zmožnostmi.
Ljubljana ostaja središče delovnih tokov
Največji obseg delovnih migracij beleži Ljubljana. Vanjo se vsakodnevno na delo pripelje skoraj 142.400 ljudi, medtem ko se iz nje v druge občine vozi približno 25.700 prebivalcev. Tok v prestolnico je tako več kot petkrat večji od odhoda iz nje. Osrednjeslovenska regija je edina v državi, kjer je delovnih mest več kot delovno aktivnih prebivalcev, zato predstavlja glavno zaposlitveno središče. Dnevno se v omenjeno regijo vozijo delavci iz različnih delov Slovenije, med drugim tudi iz savinjske.
V Velenje se na delo pripelje skoraj 8.000 ljudi
V Šaleški dolini so delovne migracije zelo izrazite. Velenje ima vlogo osrednjega zaposlitvenega središča, saj se na delo dnevno pripelje okoli 7.782 ljudi iz drugih občin, medtem ko se iz Velenja drugam vozi približno 5.874 prebivalcev. To pomeni, da ima Velenje več delovnih mest kot lastne delovne sile in predstavlja neto zaposlitveno občino. Najmočnejši tokovi potekajo znotraj doline, predvsem med Velenjem in Šoštanjem, pa tudi proti Celju in Ljubljani.
Šoštanj in Šmartno ob Paki kot bivalni občini
Šoštanj in Šmartno ob Paki sta izrazito bivalni občini. V obeh je delovnih mest manj kot delovno aktivnih prebivalcev, zato se velik del ljudi vsakodnevno vozi na delo drugam – predvsem v Velenje.
Šoštanj je tesno povezan z velenjskim gospodarstvom, saj večina delovnih migracij poteka prav na tej relaciji. Šmartno ob Paki pa zaradi svoje majhnosti in omejenega števila delovnih mest še izraziteje izstopa kot občina, odvisna od dnevnih migracij.
Več preberite v tedniku Naš čas.