Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Praznik rudarjev ima v Šaleški dolini poseben pomen, ki sega daleč onkraj simboličnega obeležja poklica. V njem se prepletajo ponos, tovarištvo in spomini na čase, ko je bilo rudarsko življenje tesno povezano z druženjem, tradicijo in skupnimi trenutki, ki so ostali zapisani v spominu mnogih generacij. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s Silvom Podlesnikom, strežnikom mehanizacije na Premogovniku Velenje, ki nam je zaupal svoje poglede, spomine in razmišljanja o rudarskem poklicu, tradiciji ter pomenu praznika rudarjev v Šaleški dolini.

Kaj vam pomeni praznik rudarjev?

»Praznik rudarjev mi pomeni zelo veliko, skoraj največ v mojem delovnem in stanovskem življenju. To ni le dan v koledarju, ampak trenutek, ko se z vsem srcem spomniš na vse, kar ti je rudarstvo dalo. Pod zemljo ni samo delo, je tudi življenje. Tam sem si ustvaril temelje za prihodnost, družino, za vse tiste male in velike stvari, ki jih danes, ko se počasi približujem zasluženi upokojitvi, cenim še toliko bolj.«

Kaj pa rudarstvo pomeni za Šaleško dolino?

»Rudarstvo za Šaleško dolino pomeni ogromno, pomen je skoraj neizmerljiv. Če pogledamo nazaj, je prav rudarstvo zgradilo Velenje. Ne le stavbe, ampak tudi skupnost, povezanost ljudi in trdno delovno etiko. To so bile generacije rudarjev, ki so z udarniškim delom, z garanjem in predanostjo ustvarjale temelje mesta, zato verjamem, da je prav, da se tega vedno znova zavedamo in da rudarstvo še naprej spoštujemo. Brez njega Šaleška dolina ne bi bila to, kar je danes.«

Se praznovanje skozi leta spreminja?

»Če se spomnim preteklosti, je bil ta praznik nekaj posebnega, skoraj družinski dogodek med »kamerati«. Takrat je bilo več pristnosti, več druženja, več smeha. Spomnimo se krače, vina, pa tudi tistih posebnih trenutkov, ko smo skupaj čakali na vpis za Fieso – kot neki simbol oddiha, veselja in pričakovanja boljših dni. To so spomini, ki ostanejo v človeku za vedno. Danes pa se mi včasih zdi, da je tega druženja malo manj, čeprav se počasi spet vrača. Tisto pristno toplino, kakršna je bila nekoč, pa je težko nadomestiti.«

Kako se je rudarstvo spreminjalo v času vaše kariere?

»Ogromno se je spremenilo. Mehanizacija je napredovala, delo je danes lažje in tudi varnejše. To je dobro in prav, a kljub vsem strojem in tehnologiji verjamem, da je včasih bilo več srca. Več tistega pravega odnosa med ljudmi. Pod zemljo si vedno odvisen od »kamerata« – tam ni prostora za ego, tam šteje samo zaupanje. Danes je vse bolj hitro, bolj usmerjeno v učinkovitost, včasih pa pogrešam tisto človeško bližino, ki je delo naredila posebno.«

Pa vendarle: povezanost še vedno obstaja …

»Ja, povezanost še vedno obstaja, to moram povedati. Rudarje nas delo združuje na poseben način, a včasih je bila ta povezanost še močnejša. V jamo si šel z zavedanjem, da imaš ob sebi človeka, ki mu popolnoma zaupaš – in on tebi. Tisti občutek solidarnosti je bil nekoč bolj izrazit. Danes pa se mi zdi, da ga življenje malo po svoje razprši.«

Imate kakšno posebno izkušnjo iz jame?

»V jami se vedno nekaj dogaja. Dan ni enak dnevu. Tam je veliko smeha, pa tudi zgodb, ki ostanejo med nami, nekaterih se ne pove naprej, ostanejo med kamerati. To je svet zase. Vsak dan je drugačen, a vedno poseben. V jami nam nikoli ni dolgčas, tam se res gradi tisto pravo tovarištvo.«

Kako je pri mlajših generacijah? Kako gledajo na rudarstvo?

»Mlajši so drugačni, to je normalno. Časi se spreminjajo. Ni več tistega neposrednega učenja, kot smo ga imeli mi, ko so nas stari rudarji vodili in učili, kako živeti in delati v jami. Vse je hitrejše, drugače, a verjamem, da spoštovanje do poklica še vedno obstaja – samo mlajši to pokažejo na drugačen način.«

Kako gledate na varnost v rudniku?

»Varnost je danes na zelo visoki ravni, Premogovnik Velenje je med najbolj varnimi v Evropi. To je zelo pomembno in to moramo priznati. Seveda pa v jami nikoli ne moreš popolnoma izključiti moči narave, ona ima vedno zadnjo besedo. V primerjavi s preteklostjo pa je napredek ogromen, zato je pri delu občutek miru večji.«

Dotakniva se še zapiranja premogovnika – kaj to pomeni za vas?

»To ni lahka tema. Rudnik je bil naše življenje, naše delo, naš vsakdan. Težko je sprejeti, da se nekaj, kar je tako dolgo oblikovalo dolino, počasi poslavlja. Mislim, da bo to čutila cela država, ne samo Šaleška dolina. Ni prav v teh časih energetske krize zapirati lastnega vira energije. Energetika ni preprosta stvar in spremembe prinašajo tudi negotovost. A življenje gre naprej in rudarji bomo morali naprej, s ponosom na vse, kar smo naredili.«

Še znamo ceniti delo rudarjev v širši družbi?

»Ne, ne, mi smo premalo cenjeni. Včasih imam občutek, da se na naše delo gleda v drugačni luči, kot bi si zaslužilo. Rudarstvo je težko, odgovorno in nevarno delo, pa vendar se družba tega premalo zaveda.«

Kakšno je vaše sporočilo ob prazniku rudarjev?

»Srečen sem, da sem rudar. Vsem rudarjem želim predvsem zdravja, varnega dela in spoštovanja. Naj se nikoli ne pozabi, kaj smo skupaj ustvarili. Rudarstvo je srce Šaleške doline in naj tako tudi ostane, v ponosu, spominih in v ljudeh.« ⏹